»Mladinske pesmi Svetlane Makarovič lahko beremo skozi prizmo t. i. teorije karnevala filozofa Mihaila Bahtina ali pa nanje apliciramo misel Sandre Beckett, ki govori o dvojnem naslovniku, torej o t. i. crossover književnosti.«
»Ko gre (pesem) skozi devet filtrov, ko je izčiščeno, takrat napišeš to. Ko je pesem narejena, jo zapišeš. Počakaš, da odzveni v tebi, takrat jo zabeležiš.«
»V resnici gre v večini primerov za čisto pravo, žlahtno poezijo z razkošnim besednim zakladom, svežimi metaforami in formalno oblikovno spretnostjo, ki jo v takem 'lahkotnem' žanru premorejo le redki.«
»Lepo je biti kokoš, na svetu lepšega ni, ko tolsta, krotka kokoš, ki se ji dobro godi!«
»To je pravi pomen rdeče zvezde.«
»To je mlado, lepo, uporno in svobodno.«
»Zdi se, kot da bi bil šanson za Svetlano Makarovič enako naravno umetniško okolje kot poezija in izjemne pripovedke, ker je lahko v šansonu še bolj igriva in kljubovalna, posmehljiva, duhovita do vseh mogočih človeških zablod, napak in hudobij.«
»Žal ni šlo, pa naj se konča, kot se je začelo – klavrno in bedno.«
»Ni lahko stopiti na oder, a če je treba, je treba.«
»Glede na to, da naj bi bila jaz glavna oseba v knjigi, bi si mislila, da imam kakšno besedo pri tem.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju